Žan Košir
Z Žanom Koširjem, najboljšim slovenskim deskarjem, katerega uspehom se ni uspel približati še nihče, smo govorili o najbolj adrenalinskih trenutkih, pa tudi o tem, kako lovi ravnotežje med ohranjanjem vrhunske forme in saniranjem poškodb.
1 Z Alpskim mlekom sodeluješ že od tvoje velike, lahko bi rekli kar »kristalne« sezone 2014/2015. Se še spomniš začetka?
Ob iskanju novih partnerjev se vedno želim poistovetiti z blagovno znamko, katere ambasador kasneje postanem. Sodelovati z nekom, ki v tebi vzbuja prijetne občutke povezane z otroštvom, na drugi strani pa te v obdobju daljših potovanj zaradi treningov in tekem spominja na dom, je to, kar sem si vedno želel. Ko smo sklenili dolgoročnejše sodelovanje z Alpskim mlekom, mi je to vlilo še dodaten zagon. To je pokazala že prva sezona sodelovanja, ko sem osvojil tri kristalne globuse.
2 Tvoja deska obarvana v modro-belo kombinacijo Alpskega mleka je nekaj posebnega. So te ljudje morda prepoznavali prav po njej?
Modro-bela kombinacija te nekako pomiri, vsaj mene. Mislim, da na Japonskem te barve prinašajo srečo, no, meni so jo, saj sem tam dosegel svojo prvo dvojno zmago in osvojil svoj prvi kristalni globus. Vsakič, ko stojim na startu, sem močno skoncentriran in pogosto ob čakanju na štartni signal zrem v svojo desko. To je moja zadnja misel, preden grem na vse ali nič. Prepoznavnost moje deske pa je druga zgodba, če bi po Ljubljani hodil z desko v roki, bi že na daleč vsi vedeli, kdo gre.
3 Kako se športnik počuti ob tako vrhunskih dosežkih, ob uvrščanju na stopničke, ob prejemanju kristalnih globusov in olimpijskih medalj?
Ponosno, prerojeno, očiščeno in zadovoljno. Saj veste, to je tisti občutek, ko ti po vratu zlezejo prijetni mravljinci in se ti naježi koža, občutek, zaradi katerega se ti splača truditi in vztrajati.
4 Kaj je bilo pri tebi tisto odločilno, kar te je popeljalo na stopničke. Kaj vse se je moralo poklopiti, da si lahko posegel po zmagah?
Moral sem dozoreti. V nekaterih sezonah sem pokazal manj od svojih pričakovanj in imel občutek, da se včasih borim, predvsem izven snežnega cirkusa, s svojo okolico. Nato pa pridejo zmagovalna leta, ko si nek magnet pozitivne energije, ko ti grejo nasproti tudi največji »sovražniki« in takrat ti čisto vsi, s katerimi sodeluješ, pomagajo premikati meje.
5 Si se osebno zaradi teh uspehov spremenil? Si spremenil svoj odnos do dela, do drugih, do starih prijateljev?
Gotovo se vse skupaj spremeni, saj so v vsakem življenjskem obdobju spremembe neizogibne. Postaneš tarča, na kateri je nenadoma veliko več pozornosti, kar naenkrat se od tebe nekaj pričakuje, oziroma veliko pričakuje. Odnos do dela ni sporen, pri meni ostaja enak; odnos do drugih, to pa je že nekoliko bolj filozofsko vprašanje, na katerega bi se dalo veliko odgovoriti, a o tem kdaj drugič.
6 Kako je s prehrano? Danes vemo, da vsi dajejo velik poudarek pravilnemu prehranjevanju pri športu. Je tudi tebi na tem področju kdo svetoval?
Hrana je eden izmed mojih treh najpomembnejših virov energije, zato ji namenjam veliko pozornosti. Prebral sem nekaj strokovnih člankov in se priložnostno posvetoval s strokovnjaki, na koncu pa prišel do zaključka, da mi najbolj ustreza prehrana, kakršno sem imel kot mladoletnik. Ta je pestra in sestavljena iz hranil, ki so mi najlažje dostopna v domači okolici, na meni je le, da izberem najkakovostnejše sestavine. Praviloma ne kupujem česa, kar morajo prevažati s kontejnerji v najbližjo trgovino.
7 Si za regeneracijo po naporni vadbi kdaj posegel po čokoladnem mleku? Nada Rotovnik Kozjek, zdravnica slovenskih olimpijcev, na primer poudarja, da je odličen vir sladkorjev in beljakovin. Razmerje v posnetem čokoladnem mleku po njenih besedah ustreza priporočilom stroke klinične prehrane za regeneracijo po vzdržljivostni vadbi. To so potrdile tudi resne raziskave, ki so čokoladno mleko primerjale s športnimi napitki.
Takoj po vadbi si telo najbolj zasluži vnos hranil, vsaj meni takrat najbolj ustreza. Nisem poznal podrobnosti, ki jih opisujete, mi pa moje telo samo pove, da si zaželi mlečnih izdelkov, ko je izpostavljeno visokim naporom. Dokler mi bodo ti zadoščali ter zagotavljali želeno regeneracijo, bom posegal po njih.
8 Kako si se po poškodbi, ko se ti je življenje obrnilo na glavo in kar naenkrat nisi več mogel opravljati svojega »poklica«, soočil s tem?
Čeprav se v športu ves čas soočaš s poškodbami, ki jih večinoma sproti rešuješ in ti sčasoma ne predstavljajo dodatnega stresa, pa mi je zadnja izkušnja izklopila magnet, okoli katerega se je nabirala pozitivna energija. Če ste me malo prej vprašali, kakšne spremembe prinaša uspeh, bi tudi pri tem vprašanju lahko odgovoril zelo široko. Zame je vse skupaj definitivno nova izkušnja.
»Za glavo je to pravi Gardaland, najprej sem se znašel na vrtiljaku, šel nato malo na vlak smrti, zdaj pa se vozim s panoramsko gondolo.«
9 Kako je to vplivalo na tvoj vsakdan? Kdo ti je pomagal prebroditi krizo in kako se danes soočaš s tem, kako se motiviraš za naprej?
Če je bil pred tem vsak moj dan kot vožnja z avtomobilom s povprečno hitrostjo 200 km/h, sem bil po poškodbi še zmeraj ali pa ponovno moteč za promet, saj nisem zmogel voziti hitreje kot 10 km/h. Vsi, ki so se kljub moji počasnosti želeli peljati z menoj, so mi pomagali razviti večjo hitrost, ki mi danes omogoča, da sem ponovno povprečen voznik. Za naprej me motivirajo priložnosti, ki se mi ponujajo, preizkusil sem se že na različnih področjih, šport pa še vedno ostaja moja prva izbira.
10 V minuli sezoni si ponovno stal na stopničkah, kakšen je bil občutek?
Drugačen kot pred tem, še vedno z vsemi elementi zmagoslavja, a veliko bolj čustven. Čeprav v športu za slednje ni veliko prostora, v kolikor želiš biti »gladiator«. Medtem ko so me mnogi odpisali, se je ponovno potrdil moj moto, nikoli ne obupaj.
11 Kako to, da si nastopil samo na eni tekmi, čeprav si samemu sebi pa tudi vsem nam dokazal, da še vedno zmoreš dosegati vrhunske rezultate?
Nerad sem prihajal nepripravljen na izpite v šoli, na sestanke s partnerji, enakega pravila se držim pri svojem športu. Vsaka tekma je poglavje zase. V kolikor želiš biti vrhunski celo sezono, potrebuješ dober program, ki ga moraš izpolniti do zadnjega treninga. Odkar imam omejene fizične sposobnosti, moram pri treningih poslušati svoje telo, tako je nemogoče pričakovati, da mi bo trener napisal treninge, ki jih bom realiziral brez izjeme. Žal grem včasih preko svoje meje in moram nato izpustiti kar nekaj treningov. Podobno je bilo lani, ko mi je tekma pustila več posledic, kot smo pričakovali, in tako se nisem mogel dovolj kvalitetno pripraviti na preostanek sezone.
12 Že večkrat si omenil, da je tvoj cilj nastop na olimpijskih igrah v Pjongčangu februarja 2018, to še drži? Se pripravljaš na nastop?
Ta cilj sem si zadal pred tremi leti in vse odločitve so usmerjene vanj. Prva naloga je za mano, v lanski sezoni sem izpolnil zahtevani del olimpijske norme. Pripravljam se vsak dan, po kakšnem sistemu, sem že razložil v prejšnjem odgovoru. Dokončni nastop je tako odvisen predvsem od moje pripravljenosti, za katero pa sedaj že vsi vemo, kaj vpliva nanjo. Gre za najpomembnejše tekmovanje v karieri večine športnikov in tam se nastopa le, če si vrhunsko pripravljen.
13 Pričakuješ, da bodo težave s hrbtenico do takrat odpravljene?
Slednje me spremlja že več kot desetletje moje kariere, čudežev ne pričakujem. Sem pa zadnjič srečal kolega iz časov mladinske reprezentance, pogovor je seveda nanesel na perečo tematiko, na koncu pogovora pa mi je dejal: »Žan, saj te probleme imaš že, odkar pomnim, pa si se vedno nekako pobral«.
14 Ali te Olimpijski komite Slovenije in Smučarska zveza Slovenije kljub temu, da si tekmovalno neaktiven, še vedno podpirata? Kako vzdržuješ te odnose?
Še vedno sem profesionalni športnik, kar kažem s svojim odnosom do treningov in izpolnjevanjem obveznosti, ki nastajajo iz omenjenih naslovov. Posamezne inštitucije različno interpretirajo moj doprinos in ga vrednotijo po svojih pravilih, a konec koncev sem bil v zadnji sezoni izbran za najboljšega deskarja v Sloveniji, tako da ne vidim razloga za kakršnekoli težave.
15 Kaj pa tvoji osebni sponzorji? Poleg Alpskega mleka jih imaš še nekaj; so ti ostali zvesti ne glede na mirovanje tekmovalnih aktivnosti?
Sebe razumem kot ambasadorja - športnika. Moji uspehi imajo zgodovinski predznak s tekmovanj najvišjega ranga. Za sponzorja si vreden toliko, kolikor te on ceni. Od športnika mojega razreda se pričakuje veliko, izkušeni sponzorji znajo prepoznati in ceniti moje kvalitete in aktivno sodelujemo ter uspešno nadaljujemo sodelovanje. Nenazadje: kdo si lahko predstavlja Žana Koširja brez Petrolove čelade in deske Alpsko mleko, oblečenega v Triglav? (smeh)